e-po¿ta [email protected]15 gospodarstvo Kitajska gospodarska rast nad priþakovanjiNa kratko Kr¿ke delavke na cesti Biv¿i monopolisti Azijski sosedi zazijali Kr¿ko – V kr¿ki podru¡nici Laboda – konfekciji Libna so v
sredo 137 delavkam razdelili delavske knji¡ice. Finanþna reorga-nizacija, ki se je zaþela s prisilno poravnavo junija lani, ni bilauspe¿na. To pomeni, da terjatve upnikov najverjetneje ne bodo
omogoþajo konkurenco in pospe¿ili korak
poplaþane. Upniki so prisilno poravnavo izglasovali prav na po-dlagi naþrta finanþne reorganizacije Labodove podru¡nice, ki jepredvideval, da bi dru¡ba lahko poslovala pozitivno, þe bi porav-
Nihþe ne bi vlagal toliko denarja v omre¡ja, þe ne bi bil prepriþan, V prvem þetrtletju se je BDP na Kitajskem poveþal za 6,7 odstotka
nala 20 odstotkov obveznosti v vi¿ini 59 milijonov tolarjev. K te-
da bo del denarja dobil nazaj, meni direktor Siola in þlan uprave Telekoma Slovenije Dober vtis kvari nerazvidna in zastarela statistika
mu je treba pri¿teti ¿e 84 milijonov, ki jih terjajo delavci delavcizaradi premalo izplaþanih plaþ. Tega dol¡nik v naþrtu reorgani-
Ljubljana – Ko je treba odgovarjati na zahtevna tehniþna vpra¿anja, se obrnejo nanj. Ko vemo niþ. Ampak ne zaradi ce- Peking – V leto¿njem prvem þetrtletju se je bruto domaþi proizvod na Kitajskem poveþal zacije ni predvidel, kakor tudi ni upo¿teval sredstev za odpravni- je treba pred napadi konkurence zagovarjati dobro ime in pravilne poslovne poteze Tele- ne. Ker þe bi bil problem v ceni, za 6,7 odstotka in dosegel vrednost 254milijard ameri¿kih dolarjev. S tem je Kitajska krep- ne prese¡nim delavcem. Sindikat je sicer prvo zahtevo kasneje koma Slovenije ali njene hþerinske dru¡be Siola, s prstom poka¡ejo nanj. Ko javnost ali ko presegla ocene, ki jih je dala pred vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). umaknil, kar pa ne pomeni, da so te terjetve izginile, je upnike mediji ¡elijo odgovor, na katero koli vpra¿anje v zvezi s telekomunikacijami v Sloveniji,
junija opozarjal steþajni upravitelj Branko Ogorevc. Teoretiþne
mo¡nosti, da bi dol¡nik poravnal terjatve ¿estnajstim upnikom,
ima vedno pripravljen odgovor. V javnosti pregovorno miren, sicer pa hude jeze, je Miran Od na¿e dopisnice
so takrat sicer obstajale, vendar tega realno ni bilo mogoþe pri-
Kramberger, direktor Siola in þlan uprave Telekoma Slovenije, za Delo pojasnil razmere Kako si potem razlagate
þakovati. Libna ni lastnica proizvodnih objektov, gibljiva in osta-
na slovenskem komunikacijskem trgu in vlogo Siola. Odgovarjal je mirno, þeprav mu vsa njihove odloþitve? Je res mo-
la sredstva podjetja so zanemarljiva. Kot ka¡e, so tudi delavci
vpra¿anja niso bila pogodu. goþe, da plaþuje konkurenca
vztrajali pri zahtevi po izplaþilu premalo izplaþanih plaþ, tako da
veþ samo zato, da Telekom ne Kako komentirate nedavno
Labodu ni ostalo drugega, kot da je sam spro¡il steþajni posto-
spremlja in meri njihovega izjavo kolumnista revije PC
pek. Matiþna dru¡ba se je s tem znebila velikega finanþnega bre-
prometa? To je skoraj neverje- Magazine Johna Dvoraka o
mena, petin¿tirideset delavk pa so po prejetju sklepa zaposlili v
tno. monopolih v telekomunikaci-
podjetju Julija d. o. o., ki prav tako deluje v sklopu Laboda Novo
Res je, ampak glavni oþitek jah, þe¿ da zavirajo razvoj ko-
mesto. V maju naj bi v njem zaposlili ¿e dodatnih 45 delavk, ti-
konkurence je, da ste vse to na- munikacijskih omre¡ij?
stim, ki niso bile na þakanju, pa so obljubili tudi marþne plaþe, ki
Ampak Slovenija je majhna redili z davkoplaþevalskim
bi jo morale prejeti v konfekciji Libna. Ma. K. Resno? za vse, ne samo za Siol. denarjem za svojo korist. Okoljski certifikat za LIP Bled Bled – LIP Bled, ki je nedavno prejel znak kakovosti v gradi-
teljstvu, je pred dnevi postal tudi lastnik certifikata po standardu
Letalska dru¡ba China
ISO 14001 : 96 za sistem ravnanja z okoljem pri razvoju, proizvo-
Eastern iz ¬anghaja je vþeraj
dnji in prodaji vrat, masivnega sobnega pohi¿tva, gradbenih
kupila 20 letal airbus A320, v
plo¿þ in ¡aganega lesa. LIP Bled je okoljski certifikat pridobil
vrednosti najmanj 800
kot eno prvih podjetij v lesni panogi in prvo med izdelovalci
milijonov dolarjev. Od 70
stavbnega pohi¿tva. V. F. letal, kolikor jih je doslej imela v svoji floti ta dru¡ba, jih je bilo 43 evropske Z nogometnim kruhom gredo naprej Vseeno, kako komentirate izdelave. Dobavo letal, za Dvorakovo izjavo? nakup katerih je bil vþeraj Kak¿no je va¿e mnenje o Koliko odpovedi naroþnin Vrhnika – Direktor Pekarne Vrhnika Andrej Ko¿ak je na vþe- podpisan sporazum, bodo dozdaj¿njih ukrepih agencije ima Siol?
raj¿nji tiskovni konferenci skupaj s sodelavci predstavil poslovne
zaþeli leta 2003. za telekomunikacije in radio-
rezultate za lansko leto, tehnolo¿ke novosti in tri nove izdelke,
difuzijo in kako dolgo lahko
nogometni kruh, vrhni¿ki hlebec in pehtranovo potico. Pekarna
diktira tempo Telekomu Slo- Direktor Telemacha d. d. je
Vrhnika, ki je peta po velikosti v Sloveniji, je lani imela 2,8 mili-
venije in Siolu? na zadnji tiskovni konferenci
jarde tolarjev prihodka, od tega 95 milijonov þistega dobiþka. Kolik¿en je Telekomov? napovedal, da bodo v izgra-
Delniþarji se lahko nadejajo po 175 tolarjev dividende na delni-
dnjo in posodobitev omre¡ja, Kaj bi ¡eleli lastniki?
co, podjetje pa ¿e ne namerava kotirati na borzi, je povedal Ko-
ki naj bi bilo protiute¡ Teleko-
¿ak. Prihodki lanskega leta so bili za 13 odstotkov vi¿ji kot leto
movemu in Siolovemu vlo¡ili
prej in so za pet odstotkov presegli naþrtovane. Za prihodnje le-
milijardo tolarjev. Kako ko-
to pa naþrtujejo tri milijarde tolarjev prihodka in 100 milijonov
mentirate Telemachovo delo-
þistega dobiþka. Lani so vrhni¿ki peki prodali 6,6 milijona kilo-
Res – se bo Telekom privati- vanje?
gramov svojih izdelkov, najveþ kruha in pekovskega peciva (91
ziral po delih ali kot skupina?
odstotkov), potem sedem odstotkov sla¿þic in 1,5 odstotka send-
Kako ka¡e?
viþev in prigrizkov. Veþ kot polovico izdelkov prodajo v Ljublja-
ni in okolici, drugo pa na Notranjskem, Primorskem, Gorenj-
skem in Gori¿kem. Podjetje speþe v ¿estih pekarnah najveþ kru-
Februarja letos je bila spre- Zorana Bakovi†
ha in peciva, kar predstavlja osnovno dejavnost, nara¿þa pa pro-
jeta uredba o uporabi objek-
daja sla¿þic, ki jih peþejo v dveh sla¿þiþarnah, razvijajo tudi la-
tov in naprav. Ali je Telekom
stno maloprodajo, saj imajo 17 trgovin. Leto¿nje novosti so no-
Finanþne nalo¡be ¡e naredil cenik, koliko stane
gometni kruh, prilo¡nostni izdelek zaradi sodelovanja Slovenije
en meter kanalizacije, þe bi
na svetovnem nogometnem prvenstvu, vrhni¿ki hlebec, po kate-
kdo ¡elel napeljati svoje ka-
rem je svojþas postala znana blagovna znamka vrhni¿kega kru-
Dr¡avne obveznice namesto ¡elezarskih ble, oziroma koliko stane na-
ha, vendar so ga nehali peþi, in pa pehtranova potica. Naþrtujejo
jem kvadratnega metra v Tele-
V minulih dveh tednih je bilo na Ljubljanski borzi
venskih ¡elezarn. Tako so obveznice SZ01 za-
¿e nove proizvode z dodatki sadja, zelenjave in jedrastih plodov,
komovih prostorih, þe bi kdo
ustvarjenega za 2,3 milijarde tolarjev prometa.
saj nara¿þa povpra¿evanje po teh posebnih kruhih. Poveþati na-
¡elel tam postaviti svojo opre-
Pribli¡no tretjina ali 864,6 milijona tolarjev je bi-
Obveznica je na eni strani zanimiva predvsem
meravajo tudi programa zmrznjenih in pakiranih izdelkov. Z. M. mo?
lo poslov brez paketov (veþjih poslov mimo or-
za dolgoroþne vlagatelje, saj za razliko od obve-
ganiziranega trga) in aplikacij (posli, opravljeni
znice s primerljivo roþnostjo RS04E izdajatelj
Dozorel ¿e transportno-logistiþni grozd
na nakupni in prodajni strani pri isti borzni hi¿i).
pri njej nima mo¡nosti predþasne izpolnitve ob-
V tem obdobju so bile najbolj likvidne hipotekar-
veznosti. Na drugi strani pa bi morala biti zaradi
Koper – Predstavniki slovenskega transportno-logistiþnega
na obveznica BTC prve izdaje (BTC1E), nekate-
dolge roþnosti zelo volatilna. Ob spremembi
grozda so v sredo podpisali pogodbo o ustanovitvi gospodarske-
re obveznice Republike Slovenije, obveznica
obrestne mere za eno odstotno toþko bi se mo-
ga interesnega zdru¡enja transportno-logistiþni grozd (GIZ
Slovenske razvojne dru¡be prve izdaje (SKR1E)
rala cena RS33, s trajanjem 10,42, spremeniti
TLG). Razlog za institucionalizacijo grozdne organizacije v go-
in obveznica Slovenske od¿kodninske dru¡be
za 10,42 odstotne toþke oziroma za slabih 10
spodarsko interesno zdru¡enje je predvsem v tem, da se þlanice
odstotkov (upo¿tevali smo teþaj pri edinem
pove¡ejo in sodelujejo ter tako skupaj poveþajo konkurenþne
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo
¬tevilo fiksnih telefonskih
sposobnosti slovenskega transportno-logistiþnega sistema. Za-
je 2. aprila sprejel v borzno kotacijo 248.716
prikljuþkov Telekomu Slove-
Republika Slovenija pa bo na primarnem trgu
þetna faza delovanja GIZ TLG bo vzpostavitev smernic in teme-
dr¡avnih obveznic z oznako RS33. Ta obveznica
nije upada. V prvih leto¿njih
19. aprila izdala dve novi obveznici, in sicer pe-
ljev za nadaljnji razvoj zdru¡enja, naslednji korak pa bo izvaja-
ima med vsemi v borzni kotaciji najdalj¿o roþ-
dveh mesecih ste imeli veþ kot
tletno obveznico RS37 ter petnajstletno obve-
nje posamiþnih projektov, pomembnih za doseganje ciljev groz-
nost. Glavnica dospe v izplaþilo v celoti 31. de-
10.000 odpovedi, to pa je ven-
znico RS38. Obveznica RS37, ki dospe v izpla-
da, ki ¡eli postati vodilni ponudnik celovitih logistiþnih re¿itev za
cembra 2022. Nominalna vrednost obveznice
darle va¿a osnovna dejavnost.
þilo 19. aprila 2007, je denominirana v tolarjih
podroþje srednje in jugovzhodne Evrope. Kot so vþeraj sporoþili
je 511,29 evra, obresti pa se obraþunavajo po
Kako to?
in je obrestovana po tako imenovani spremen-
iz koprske Intereurope, je k zdru¡enju pristopilo 15 þlanic, ki so
fiksni obrestni meri 8 odstotkov letno na linea-
ljivi obrestni meri v vi¿ini temeljne obrestne me-
¡e doslej aktivno sodelovale v grozdu, in sicer AdriaKombi,
ren naþin. Obresti se izplaþujejo ¿tirikrat letno,
in sicer vsakiþ 20. januarja, 20. aprila, 20. julija
re, povi¿ane za 4 odstotne toþke. Obveznica
BTC Ljubljana, Cen¿ped, Ekoles, Fer¿ped, Intertrans, Intereu-
in 20. oktobra, pri þemer se zadnje obresti iz-
RS38, ki dospe v izplaþilo 19. aprila 2017, pa
ropa, Viator Vektor, Luka Koper, Slovenske ¡eleznice, Primor-
plaþajo 20 dni po dospelosti glavnice, torej 20.
je denominirana v evrih in je obrestovana po
je, Pacorini, Transmar, Fakulteta za pomorstvo in promet, Pri-
5,625-odstotni obrestni meri na letni ravni.
morski in¿titut za naravoslovne in tehniþne vede ter Prometni in-
Þe se vam zdijo elementi znani, naj povemo, da
Dra¡ba za obe je bila 11. aprila. Pri obveznici
stitut. STA
je obveznica RS33 vsebinsko identiþna nasle-
RS37 je povpreþna cena sprejetih ponudb zna-
dnica obveznice Slovenskih ¡elezarn z oznako
¿ala 100,63, kar pomeni, da zna¿a donosnost
Foto Jure Er¡en
do dospetja TOM + 3,83 odstotne toþke na le-
Novartis odliþno posloval .
SZ01. Obveznica Slovenskih ¡elezarn je bila iz-
Toda telekomunikacijski
dana 1. januarja 1993, vendar pa se z njo ni tr-
tni ravni. Povpreþna cena obveznice RS38 pa
Basel – ¬vicarski farmacevtski velikan Novartis je v prvem le- trg raste, vlaganja so?
govalo na organiziranem trgu. Z 31. decem-
se je izoblikovala pod nominalno vrednostjo v
to¿njem þetrtletju ustvaril 1,08 milijarde dolarjev þistega dobiþ-
brom 2001 je namreþ Republika Slovenija na
vi¿ini 98,62, donosnost do dospetja pri tej ceni
ka, kar je za 20 odstotkov veþ kot v enakem obdobju lani. Proda-
podlagi zakona o prevzemu in naþinu poravnave
pa zna¿a 5,74 odstotke na letni ravni.
ja se je v primerjalnem obdobju poveþala za 10 odstotkov na 4,83
obveznosti Slovenskih ¡elezarn v zvezi s progra-
Stojan Nikoliþ, Poteza Skupina
milijarde dolarjev. Predsednik uprave Novartisa Daniel Vasella Konkretno?
mom prestrukturiranja prevzela obveznosti Slo-
je ob tem dejal, da sta k uspe¿nim poslovnim rezultatom, ki so bi-
V zadnjem intervjuju za De-
li celo nad priþakovanji analitikov, veliko prispevali zelo dobra
lo ste na vpra¿anje, kako ko- Pregled izbranih obveznic
prodaja na njihovem glavnem trgu (ZDA) in stabilna prodaja v
mentirate dejstvo, da so vsi
farmacevtskem sektorju nasploh. V prihodnje naj bi dru¡ba ¿e
ponudniki interneta – razen
veþ sredstev investirala v raziskave in razvoj ter krepitev strate-
Siola – prikljuþeni na Eles de-
¿kih blagovnih znamk. Samo s prodajo zdravila za levkemijo Gli-
jali, da »dvomite, da bo pri
vec, katerega uporaba je dovoljena ¡e v 60 dr¡avah, je Novartis v
Urad za varstvo konkurence tem ostalo«. Tri leta pozneje je
prvem þetrtletju zabele¡il 111 milijonov dolarjev prometa. Pro-
je ¡e dvakrat ugotovil Teleko- stanje nespremenjeno. Zakaj?
daja zdravila Diovan/CoDiovan se je v primerjalnem obdobju na
movo zlorabo monopolnega
svetovni ravni poveþala kar za 80 odstotkov, na ameri¿kem trgu
polo¡aja v korist svoje poslov-
pa se je veþ kot podvojila. STA, AFP ne enote oziroma hþerinske Ampak na fiksni telefoniji imate ¿e rezervo v dodatnih dru¡be Siol? Telekom bo mo- storitvah, kajne? ral nekoþ zaradi teh zlorab . Caterpillar pa ne plaþati kazen za prekr¿ek ne- Springfield – Najveþji proizvajalec te¡ke gradbene mehaniza- kaj deset milijonov tolarjev,
cije na svetu, ameri¿ki Caterpillar, je v prvem leto¿njem þetrtle-
medtem ko se je vrednost Siola Ne razumem. Se vam ne zdi,
tju ustvaril 80 milijonov dolarjev þistega dobiþka, kar je v pri-
na raþun teh zlorab poveþala da podcenjujete intelekt in
merjavi z enakim lanskim obdobjem kar 51 odstotkov manj. Kot
za nekaj milijard? Telekom matematiþne sposobnosti kon-
pravijo v podjetju, kjer slabe poslovne rezultate pripisujejo
Slovenije je s kr¿enjem zakona kurentov? Zakaj si ne bi izra- Kaj pa recimo dodatna sto-
manj¿i prodaji na nekaterih kljuþnih trgih, so ni¡ji dobiþek priþa-
dejansko zaslu¡il. þunali in izbrali najugodnej- ritev clip (prikaz ¿tevilke kli-
kovali. Caterpillar je v tem obdobju prodal za 4,41 milijarde do-
¿ega ponudnika?
* Pri obveznici RS04E smo upo¿tevali delni odpoklic obveznice na dan 22.4.2002, za preostali del glavnice pa odpoklica nismo predvideli. coþega)?
Donosnost do dospetja - povpreþna letna donosnost nalo¡be v obveznico pri dani ceni, ki jo imetnik dose¡e, þe jo obdr¡i do dospetja.
larjev proizvodov, medtem ko je prodaja v prvih treh mesecih le-
Ampak omre¡je so vendarle
Roþnost - þas do zapadlosti obveznice.
ta 2001 dosegla kar 4,81 milijarde dolarjev. STA/AP zgradili, kajne?
Trajanje (duration) - povpreþen þas, v katerem imetnik obveznice prejme vse denarne tokove od investicije v obveznico, definiran kot tehtano
povpreþje þasa do vsakega izplaþila (kupona ali glavnice), tehtanega s sedanjo vrednostjo izplaþila. Þrni seznam davþnihoaz Pariz – Na tako imenovanem þrnem seznamu dr¡av, ki so po- Motorola spet z izgubo kazale premajhno pripravljenost za sodelovanje v boju proti izo-
gibanju plaþila davkov ter pranju denarja in ki ga pripravlja Or-
Pa se vam zdi to po¿teno, ¿e Chicago – Ameri¿ka proizva-
ganizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ostaja
veþ, ali ni zakonsko sporno.
¿e sedem dr¡av. Med dr¡ave, ki so po mnenju OECD premalo
aktivne pri sprejemanju ustreznih zakonskih ukrepov, se poleg
Andore, Liechtensteina in Monaka uvr¿þajo ¿e Liberija, Mar¿a-
Pred tremi leti ste v interv- Kako ka¡e z dobiþkom pri
lovi otoki ter pacifi¿ki oto¿ki dr¡avi Nauru in Vanuatu. Odbor
juju za Delo dejali, da »urad Ampak vi ste þlan uprave prodaji ADSL?
OECD za prepreþevanje pranja denarja je sicer ¿e pred dvema
za varstvo konkurence podro- Telekoma in hkrati direktor
letoma med nesodelujoþe dr¡ave uvr¿þal kar 35 dr¡av. Veþina jih
þje telekomunikacij morebiti No, sme¿ne? Siola, do podatkov lahko pri-
je medtem svoje zakone z namenom prepreþevanja izogibanja
premalo pozna in morda so dete, kadar ¡elite. Bojazen
plaþila davkov in pranja denarja bodisi ¡e spremenila bodisi na-
tudi malo pod vplivom javne- konkurence je torej upraviþe-
povedala spremembe. STA/DPA ga mnenja. Zato izdaja odloþ- na. be, ki po na¿em mnenju niso pravilne.« ¬e tako mislite? Kako odgovarjate na oþitke Se je pa vrednost Siola na ta drugih internetnih ponudni- raþun poveþala za nekaj mili- kov, da je ADSL prepoceni. jard, kajne? Da je pogoj ADSL-ATM ne- sprejemljiv in da je cena dam- pin¿ka? Konkurenca vam tudi po teh zagotovilih najverjetneje ne bo verjela. Luka Dekleva Humar
2,3 milijarde dolarjev. STA
Hull and East Riding Prescribing Committee Prescribing Framework for Sirolimus (RAPAMUNE) Post Renal Transplant Patients Name:………………………… Unit Number: ……………… Patients Address:………………………(Use addressograph sticker) G.P’s Name:……………………………………………………….……. Communication We agree to treat
Prescription Drug Coverage This section describes the Prescription Drug Plan which is offered to employees and their dependents who are enrolled in a Company-sponsored self-insured medical plan administered by Anthem Blue Cross, including the Network Access Plan (NAP) and the Comprehensive Access Plan (CAP). This Plan, administered by Medco Health Solutions, Inc., provides retail and mail-order